Ognjevarna-okna imajo dolgo zgodovino uporabe. Najzgodnejše različice so bile izdelane iz jekla, s tehničnimi specifikacijami, ki jih ureja standard GB16809-1997, *Ognjeodporna jeklena-okna*. Čeprav so ti standardi zahtevali toplotno izolacijo, niso zahtevali samodejnega zapiranja krila. Pozneje je bil GB16809-1997 revidiran in nadomeščen z GB16809-2008, *Fire{13}}Windows*. Ta posodobljeni standard je uvedel zahteve v zvezi s statično delovno temperaturo toplotno{15}}občutljivih elementov, zanesljivostjo zapiranja kril, časom, potrebnim za samodejno zapiranje, in preskusnimi metodami za delujoča ognjeodporna okna; Te spremembe so bile predvsem posledica varnostnih pomislekov v zvezi z okni brez možnosti samodejnega zapiranja. Tudi ognjeodporna okna so postala bolj raznolika. Razvrščeni so glede na material okvirja-vključno z jeklom, lesom, jeklenim-lesnim kompozitom in drugimi materiali-ter glede na stopnjo požarne odpornosti, pri čemer ločimo med izoliranimi in neizoliranimi vrstami. Izolirana ognjeodporna okna so nadalje razvrščena v razred A, razred B in razred C.
V standardizacijskem sistemu moje države ni natančne, uradne definicije za "ognjeodporno{0}}okno"; namesto tega je izraz splošno sprejeta industrijska oznaka za zunanja okna, ki ohranjajo protipožarno celovitost.
